-
1 taste
[teist] 1. verb1) (to be aware of, or recognize, the flavour of something: I can taste ginger in this cake.) čutiti2) (to test or find out the flavour or quality of (food etc) by eating or drinking a little of it: Please taste this and tell me if it is too sweet.) pokusiti3) (to have a particular flavour or other quality that is noticed through the act of tasting: This milk tastes sour; The sauce tastes of garlic.) imeti okus po4) (to eat (food) especially with enjoyment: I haven't tasted such a beautiful curry for ages.) jesti5) (to experience: He tasted the delights of country life.) okušati2. noun1) (one of the five senses, the sense by which we are aware of flavour: one's sense of taste; bitter to the taste.) okus2) (the quality or flavour of anything that is known through this sense: This wine has an unusual taste.) okus3) (an act of tasting or a small quantity of food etc for tasting: Do have a taste of this cake!) pokušnja4) (a liking or preference: a taste for music; a queer taste in books; expensive tastes.) okus5) (the ability to judge what is suitable in behaviour, dress etc or what is fine and beautiful: She shows good taste in clothes; a man of taste; That joke was in good/bad taste.) okus•- tasteful- tastefully
- tastefulness
- tasteless
- tastelessly
- tastelessness
- - tasting
- tasty
- tastiness* * *I [téist]nounokus (čut, lastnost); pokušanje (jedi); pokušnja; košček (of česa), zalogaj; požirek, kapljica; priokus; umetniški okus; takt; smer okusa, moda; nagnjenje, posebna ljubezen ( for za); obsolete užiteka taste — malce, nekolikoout of taste, in bad taste — neokusento leave a bad taste in the mouth — (zlasti figuratively) pustiti slab okusto take a taste of s.th. — poskusiti grižljaj česaII [téist]transitive verb(p)okusiti, (p)okušati (jedi); preskusiti, preiskati; jesti majhne zalogaje; jesti, piti; (ob)čutiti, izkusiti, doživeti; poskušati; uživati; ohs (p)otipati; figuratively poskusiti; intransitive verb imeti okus (of po); figuratively dišati (of po); po(s)kusiti, doživeti (of kaj)to taste blood figuratively priti na okusto taste of salt — imeti okus po soli, po slanem -
2 matter
['mætə] 1. noun1) (solids, liquids and/or gases in any form, from which everything physical is made: The entire universe is made up of different kinds of matter.) materija2) (a subject or topic (of discussion etc): a private matter; money matters.) zadeva3) (pus: The wound was infected and full of matter.) gnoj2. verb(to be important: That car matters a great deal to him; It doesn't matter.) pomeniti- be the matter
- a matter of course
- a matter of opinion
- no matter
- no matter who
- what
- where* * *I [maetə]nounmaterija, snov, stvar; medgnoj; juridically zadeva, predmet; plural (brez člena) stvari, reči; povod, vzrok ( for za); predmet, tema, vsebina (knjige); printing rokopis, stavek; važnost (of)juridically matter in controversy — sporna zadevajuridically matter in issue — sporna zadeva; stvar, ki jo je treba še dokazatiprinted matter — tiskovina, tiskovinepostal matter — vse stvari, ki se lahko pošiljajo po poštias near as no matter — skoraj, za lasas a matter of fact — v resnici, pravzaprava hanging matter — zločin, ki se kaznuje s smrtjono laughing matter — ni šala, resna zadevanot to mince matters — ne slepomišiti, povedati odkritoto take matters easy — nalahko jemati, ne delati si skrbiwhat matter? — in kaj potem?what's the matter? — kaj pa je?what's the matter with this? — je kaj narobe s tem?II [maetə]intransitive verbbiti važen, pomeniti (to komu, za); medgnojiti sedoes it matter? — ali je važno?it doesn't matter — nič ne de, ni važno
См. также в других словарях:
stvár — í ž (ȃ) 1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: ednina zaznamuje eno stvar 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: ljudje, stvari in pojavi / ekspr. v taborišču je človek postal stvar // kar je táko in ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okús — a m (ȗ) 1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh // značilnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slàb — slába o tudi ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvísen — sna o prid. (í ȋ) navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z od 1. ki je v takem odnosu do koga, da ta skrbi za njegove potrebe: mladič je dolgo odvisen od svoje matere; zaradi bolezni je bila popolnoma odvisna od drugih / odvisni smo drug od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čút — a m (ȗ) 1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev: zaradi neprestane nevarnosti so se mu čuti izostrili / svetlobni, tipni čut; čut okusa, vida; čut za vonj / čut za barve, za bolečino / ekspr. z vsemi čuti je užival sonce in morje ♦ anat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
všéčnost — i ž (ẹ) knjiž. 1. privlačnost, lepota: zavedala se je svoje všečnosti; čustvena navezanost ne raste le iz telesne všečnosti // prijetna stvar: ljudje si pripovedujejo všečnosti; všečnosti in nevšečnosti na potovanju 2. zadovoljstvo, občutek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
